Razvoj poklicnega izobraževanja grafikov pri nas

Od Gutenbergovega izuma ulitih svinčenih črk do prve svetovne vojne so nas v prestižni grafični obrti in umetnosti izpodrivali Avstrijci, leta 1924 pa smo tudi v Sloveniji dobili svojo grafično šolo. Do leta 1946 je pouk potekal pri delodajalcu; učenci so imeli v šoli le sedem ur pouka na teden, in sicer iz slovenskega jezika, računstva, umetnostnega risanja, knjigovodstva, tehnologije in zgodovine tiskarstva. Po letu 1946 je pouk potekal zgoščeno tri mesece na leto. Leta 1962 sta se grafična in papirniška šola preselili v sedanjo stavbo, kjer danes domujejo triletna poklicna, štiriletna tehnična grafična in medijska šola.

Prav izobraževanje za medijskega tehnika je od šolskega leta 2000/2001 novost v slovenskem izobraževalnem prostoru. Program so oblikovali naši tehnologi in z njim sledimo razvoju informacijske tehnologije. Bodoči medijski tehnik bo združeval dejavnost dveh poklicev - za tiskane in digitalne medije. Grafični izdelki, ki predstavljajo vizualno komunikacijo med ljudmi, zrcalijo visoko stopnjo kulture, estetike in znanja, da lahko zadovoljijo zahtevnega kupca. Čopič pri popravkih fotografij in svinčene črke pri sestavljanju besedil je nadomestil računalnik, fotokemično preslikavo fotografij pa elektronski skener.

Za grafike so se izučili številni znani Slovenci, med drugimi tudi pokojni skladatelj in dirigent Jože Privšek, Brane Oblak, pisatelj Marjan Rožanc, igralec SNG v Ljubljani Brane Grubar. Srednjo šolo tiska in papirja(»grafično šolo«) so obiskovali Brigita Bukovec, Jani Novak, član skupine Laibach, in številni inženirji, ki danes vodijo grafično proizvodnjo.

Tehnologija sitotiska

Sitotisk je ena najstarejših tiskarskih tehnik. Izvaja se lahko na praktično vse materiale (papir, kovino, plastiko, les, tekstil, usnje, steklo,...) samo, da je površina ravna in dovolj gladka. Največji odliki sitotiska sta vsestranska uporaba in visoka kakovost nanosa barv.

Gre za tiskovni postopek za tiskanje plakatov, tiskanje na tekstil in ostale različne trde materiale (steklo,pločevina,les,karton,plastika). Tiskovna forma je posebna šablona, čez njo položijo fino sito in skozenj nanašajo barvo.

Vir: Leksikon Cankarjeve založbe, 1988

Tehnologija peskanja

Peskanje je vse pomembnejši postopek ter edini način za idealno pripravo površin pred nanosom pokrivnih materialov, odstranjevanje starih premazov in korozije, čiščenje in utrjevanje termično obdelanih površin ter za doseganje raznih strukturnih in dekorativnih efektov. Stroj, ki se uporablja za čiščenje kovinskih površin s curkom trdega materiala imenujemo peskalnik.

Tlačno peskanje se uporablja predvsem za čiščenje masivnih predmetov (odlitki, odkovki, zvarjenci..) ali močno korodiranih profilov, kot tudi za mikrokovanje oz. utrjevanje površin (SHOTPEENING). Osnovno načelo tlačnega peskanja je doziranje peska, ki je v tlačni posodi pod pritiskom, v dinamični tok komprimiranega zraka, ki brizga mešanico zraka in peska skozi šobo na obdelovanec.

Transfer tisk

Transfer tisk je tehnika toplotnega prenosa teksta ali slike na tekstilno podlago (majice, kape, delovne obleke, športna oblačila, gumirano platno, dežnike, vetrovke, ...). Pri elastičnih materialih tehnika prenese normalno raztezanje materiala tako, da aplikacija na tekstilu ne razpoka.

Tampotisk

Tampotisk je tehnika prenosa barve iz klišeja preko gumijastega tampona na izdelek. Zaradi prožnosti tampona je s to tehniko možno tiskati na izdelke z manjšimi in neravnimi površinami (kemični svinčniki, vžigalniki, obeski, pepelniki, skodelice, pločevinke, teniške žogice, ...).

Johannes Gutenberg

Je nemški izumitelj umetnosti tiskanja s premičnimi, litimi črkami. Z Johannom Fustom sta ustanovila v Mainzu tiskarno, v kateri je nastala znamenita 42-vrstična latinska Biblija (Gutenbegova biblija - dokončana 1455).
Vir:Leksikon Cankarjeve založbe,1988